Lovska Družina Velenje

Lovska družina

V sodobni družbi so mnenja o lovu vedno bolj nasprotujoča. Ko vse več ljudi osveščeno spoznava pomen narave in njenega varstva, je toliko pomembnejše sodelovanje in medsebojno razumevanje vseh, ki so z naravo tako ali drugače povezani. Zelo pomembno je, da zaskrbljenost ali nasprotovanje ne temelji zgolj na čustvih brez strokovnega znanja.

Pri ohranjanju narave lovci sodelujemo s strokovno, politično in splošno javnostjo, v smislu najširše koalicije za ohranitev in trajnostni razvoj naše narave. Lov in lovstvo sta bila sestavni del družbe, z njeno spremembo se je spreminjal tudi odnos družbe do lova in lovstva. Človek si je zaradi svojih interesov podredil naravo in okolje.

Lov je po sedanjih strokovnih načelih sestavni del trajnostne rabe narave, saj lahko lovimo le toliko, da ne ogrozimo obstoja živalskih vrst. Prostoživeče divje živali so s svojimi potrebami sestavni del narave in neločljivi del eko sistemov.

Odstrel divjadi

Divjad je državna lastnina, ki jo je država pod določenimi pogoji zaupala v upravljanje lovskim družinam. 8. januarja 1947 je okraj Mozirje predal LD Velenje v zakup lovišče. Republika Slovenija je 13. aprila 1950 LD Velenje odobrila delovanje s sedežem v Velenju.

Lovci uplenimo toliko divjadi, kolikor je določeno v letnih načrtih lovišča, v skladu z letnim lovsko – upravljavskim načrtom lovsko upravljavskega območja ter v skladu z načrti in dokumenti s področja varstva narave, razvoja gozdov, razvoja kmetijstva in drugih dejavnosti, ki se nanašajo na okolje. LD Velenje upravlja z loviščem 0903 Savinjsko – Kozjansko lovsko upravljavskega območja. Skupna površina lovišča je 5910 ha, od tega je nelovnih površin 854 ha, lovnih površin pa 5056 ha. S sprejetjem Zakona o divjadi in lovstvu leta 2004 so bile usklajene meje lovišča s sosednjimi lovskimi družinami: LD Dolič, LD Dobrna, LD Žalec, LD Oljka, LD Smrekovec in LD Škale. S tem so bili 22. junija 2009 izpolnjeni pogoji za podpis Koncesijske pogodbe št. 014-267/2009/1 z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Z odstrelom divjadi se vzdržuje primerna številčnost divjadi kot kompromis med varstvom divjadi ter lovskimi interesi.

Lovska kultura

Ponosni smo na našo kulturno dediščino, ki smo jo ohranili skozi stoletja in prenesli v sedanji čas. Žlahtna »lovska latinščina« ni laganje po dolgem in počes, pač pa je prijetno, zabavno in poučno pripovedništvo, ki je lahko svojevrstna umetnost. Smo edina lovska organizacija na svetu, ki je pravila obnašanja in odgovornost za pravilne odločitve zapisala v etičnem kodeksu slovenskih lovcev.

Dejavnost lovca v naravi in na lovu je odvisna od različnih razmer, ki jih nemogoče v celoti predvideti. Lovec se na lovu odloča samostojno, odgovorno, po svoji vesti in etičnem kodeksu slovenskih lovcev. Pri lovu velja presoja: kaj smemo in ne kaj zmoremo.

Odgovornost lovca

V lovstvu je vedno več fizičnega dela in vedno manj lova. Lovci potrebujemo več znanja za odgovorno vodenje razvejanih dejavnosti v lovski družini, kakor tudi pri upravljanju lovišča in izvajanju vsakodnevnih lovskih dejavnosti.

Velik poudarek dajemo dobrim odnosom z lastniki zemljišč pri saniranju škod po in od divjadi. Take škode poskušamo odpraviti ali omiliti z delom na terenu, če to ni mogoče pa korektno z nadomestilom po hektarskih donosih.

Trudimo se, da dobro opravljamo družbeno koristno delo, ki nam prinaša osebno zadovoljstvo, s ciljem trajnostnega ohranjanja narave in z željo, da jo doživijo v vsej njeni lepoti tudi naši zanamci.